Odštevamo dneve ter odštevamo, … in končno je spet tu; Zimska smučijada. Stožice, na vhodu št. 5, večino nas že poznanih zbranih nervozno čaka na teden, ki je pred nami. Nova poznanstva in ponovno odkrivanje starih je tisto, kar zaznamuje prvi dan … kdo bo spet tam in kdo ne, v kateri sobi bomo spali in kaj jedli.
A kaj kmalu naši vzgojitelji rešijo zadevo. Petja nas že na avtobusu nasmejano pozdravi, Aleš na vse vedno popazi, Luka pa je tako ali tako (kot pravijo njegovi fantje) – itak najboljši. V Gorje prispemo in akcija se lahko začne. Šefe Marko je z Lidijo že naredil plan, kam in kako bo potekal dan. Na sprehod (ali po besedah nekaterih kar pohod) smo odšli, nazaj lačni prišli… Še dobro, da so v Gorjah Luba, Beno in Verica vedno poskrbeli, da naši trebuščki polni so bili.
”Dobro jutro voščim,” zadoni, ko v ponedeljek prvič v jedilnico stopi naš Milan in za njim še 8 otrok iz Dnevnih smučarskih dogodivščin. To je to, vsi zbrani smo že komaj čakali, da gremo na sneg. Jesenice, Karavanke, Arnoldstein in smo – Tromeja.
Tu je vsak dan vsak premagoval samega sebe. Nekateri smo prvič stopili na smučke, se peljali s krogci in naredili prve zavoje. Drugi smo se borili z rdečimi in črnimi progami, vozili vzvratno, po eni smučki ali v formacijah. Izzivov in idej nam nikoli ni zmanjkalo. To, da nas je spremljalo toplo sonce, nam je včasih prijalo, drugič spet ne. A taki smučarji smo – redko kdaj ulovimo idealno smuko. Tjaši je v sredo na pomoč prihitela še Maruša in skupaj sta začetnike naučili toliko, da so se do konca tedna peljali s krogci. Vsi smo zelo ponosni na njih! Pravljičar Milan pa nam je vsak dan popestril vožnjo nazaj v dom …
Pa da ne boste mislili, da samo smučamo, … pri nas se je dogajalo še veliko več. Daljše dneve smo izkoristili za odbojko, košarko, nogomet in igranje na igralih pred domom. Tradicionalni Bingo je tokrat slavil Urban, počasi pa bomo obvladali tudi Briškulo, Tarok, Dobble in še kaj. Imeli smo tudi izlet na Bled in za nekatere večerni sprehod nazaj do doma. ”Tega ne vidš na telefonu,” je še Maja zaneslo, ko smo na poti občudovali nočno nebo. Z romantiko smo nadaljevali že naslednji večer, ko smo se odpravili na pohod z baklami. Ste že videli naše top napise s svetlobo? Občasno pa se splača tudi s telefoni igrat.
In spet je bil tu ta večer, ko smo se vsi zbrali in si skupaj zaploskali za vse, kar smo v tem tednu dosegli. Mlajši so kot domine popadali v sanje, starejši pa so se pomerili v različnih igrah, kot recimo kdo hitreje punci splete kito, spije dva kozarca vode, naredi več sklec ali hitreje pove abecedo od Ž do A. Še bolj zabavno pa je postalo, ko smo ostali lahko stavili, komu bo kaj najbolje uspelo.
”Verihaa” (veriga po primorsko) se je znova potrudil izreči Luka in smučke so ene za drugimi še zadnjič skakale od rok do rok v avtobus. Polni vtisov zadnje noči ter tedna smo se vrnili mamicam in očkom v objem. Še voznik Martin je priznal, da nas bo pogrešal … Otroci, vi pa saj veste … do prihodnjič … radi se imejte in veliko se smejte. 😉
Več slik na FB strani.
Zapisala Petja Kos (vzgojiteljica)
